OBVESTILO

29.10.2014

Pojasnila v zvezi z eRačuni v povezavi z gradbenimi situacijami

 
 

1.    Ali bo UJP imel omejitve, glede velikosti prejemanja eRačuna s prilogami, in če kako jim bodo poslovni subjekti lahko pošiljali obsežne datoteke kot priloge k eRačunom.
 
·      V medbančnem okolju so priloge omejene na 2 MB. V okviru UJP je med proračunskimi uporabniki in ponudniki elektronskih poti mogoča izmenjava tudi večjih datotek nad 2 MB. Da bo v celoti omogočena izmenjava večjih računov med proračunskimi uporabniki in izdajatelji ali prejemniki, bo UJP pripravil odložišče velikih datotek, kamor bodo izdajatelji lahko odlagali velike datoteke, do katerih bodo prejemniki dostopali prek povezave, ki bo priložena eRačunu. Podrobnejše informacije o odložišču velikih datotek bo UJP objavil na svoji spletni strani, ko bo odložišče velikih datotek v produkciji, oziroma predvidoma v decembru 2014.
 
2.    Če je gradbena situacija priloga eRačunu, kako bodo urejene določene zahteve naročnikov glede do sedaj zahtevane oblike situacije in števila izvodov situacij. Ali bo potrebno določene posebne zahteve glede oblike situacije upoštevati tudi na eRačunu?
 
·      Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljevanju ZOPSPU; UL RS 59/10 in 111/13; v nadaljevanju ZOPSPU), v 26. členu določa le, da je od 1. 1. 2015 obvezno pošiljanje eRačunov v javni sektor in ne zahteva spremembe v zvezi z vsebino situacij. Gradbene situacije izkazujejo zaračunane storitve do določene faze izgradnje (v skladu s pogodbo) in se morajo izdati kot eRačuni.
 
3.    V primeru gradbenih situacij naročnik običajno zahteva, da se mu pošlje več izvodov. Kako bo izdajatelj ravnal po 1.1.2015? Ali bo dovolj, da bo naročniku poslal en sam izvod, slednji pa si ga bo moral sam razmnožiti ali pa bo naročnik od izdajatelja še vedno lahko zahteval, da se mu nekaj izvodov poleg eRačuna pošlje še v papirnati obliki?
 
·      V primeru gradbenih situacij bo z eRačunom posredovan le en izvod gradbene situacije. Vse ostale obveznosti morata medsebojno dogovoriti dobavitelj in naročnik. 
 
4.    Na kaj se bo potrebno sklicevati v eRačunu – na opravljene storitve po situaciji številka X, ki je priloga eRačunu ali na pogodbo oziroma oboje?
 
·      Gradbene situacije izkazujejo zaračunane storitve do določene faze izgradnje (v skladu s pogodbo) in se morajo izdati kot eRačuni. Ker so v gradbeni situaciji običajno natančno navedeni do tedaj porabljeni materiali in opravljene storitve, bi bilo zajemanje vseh teh podatkov v eRačun zamudno in nepregledno, čeprav je to za potrebe obračuna DDV še vedno potrebno. Specifikacija porabe materiala in opravljenih storitev je lahko priloga eRačuna, če se izdajatelj v eRačunu nanjo sklicuje, kot da je sestavni del eRačuna. Na tako razmišljanje napotuje pojasnilo DURS-a št. 44730-121/2002-2-0891/56, ki pravi, da je, če so nekatere sestavine računa navedene na dobavnici ali drugi listini, ki je sestavni del računa, mogoče šteti, da račun vsebuje vse z ZDDV-1 predpisane podatke, prejemnik takega računa pa lahko uveljavlja odbitek DDV, če izpolnjuje tudi druge pogoje zanj. Na papirnem računu mora biti nedvoumno napisano, da je listina v prilogi sestavni del računa (primer zapisa na računu: Podatki o vrsti in količini prodanega blaga so razvidni iz dobavnice št. ... z dne ..., ki je sestavni del tega računa.). To pomeni, da mora biti listina fizično priložena računu in tako tudi arhivirana. V sistemu eRačunov pa so osnovni podatki skupaj z zneskom za plačilo v eRačunu, vsi ostali podatki pa v prilogi eRačuna, pri čemer se mora eRačun sklicevati na to prilogo. Seveda pa se lahko izdajatelj odloči, da v eRačun vključi vse obvezne sestavine, kot veljajo za potrebe DDV.
 
5.    Kako bo glede potrjevanja računa/situacij, ali bo potrebna predhodna potrditev situacije s strani nadzora in šele potem kreiranje in pošiljanje eRačuna naročniku (v prilogi bo že potrjena situacija s strani nadzora) oziroma se naročniku pošlje eRačun s priloženo nepotrjeno situacijo, potrditev nadzora pa uredi naročnik sam?
 
·      ZOPSPU ne spreminja potrjevanja situacij, glede navedenega se morata dogovoriti izdajatelj in naročnik.
 
6.    Kako se bo določala valuta plačila eRačuna, če je v pogodbi definirano, da teče plačilni rok od prejema eRačuna – kateri bo merodajni datum, od katerega naprej teče plačilni rok in kako bo izdajatelj eRačuna o tem seznanjen?
 
·      Datum prejema računa je datum, ko je proračunski uporabnik prevzel eRačun v svoj sistem (tudi na tem področju ni sprememb). UJP posreduje ponudniku elektronske poti dostavnico, da je eRačun dostavljen do UJP in omogoča pošiljanje povratnic o potrditvi ali zavrnitvi eRačuna za tiste izdajatelje eRačunov, katerih ponudnik elektronske poti podpira prenos odgovora do njih.
 
7.    Kako bodo v prihodnje potekale morebitne zavrnitve eRačunov?
 
·      Elektronsko zavrnitev eRačuna mora podpirati ponudnik elektronske poti. Če eden od ponudnikov elektronske poti ne zagotavlja elektronske zavrnitve, je eRačun treba zavrniti po drugi poti oziroma papirno, v skladu z dogovorom med izdajateljem in prejemnikom računa. Zavračanje prejetih eRačunov je v elektronski obliki mogoče le med proračunskimi uporabniki ter med proračunskimi uporabniki in ponudniki elektronskih poti, ki zagotavljajo izmenjavo eRačunov prek UJP. Sistem eRačun v bančnem okolju zavračanja eRačunov trenutno ne omogoča.
 
8.    Ali bodo možni znotraj istega obračunskega obdobja za DDV popravki oziroma izdaja eRačuna z enako številko ali se mora izdati novi račun?
 
·      ZOPSPU ne spreminja ničesar v zvezi s spremembami oziroma popravki računov.
 
9.    Ali bo dana možnost v sistemu oziroma strukturi eRačuna za več prejemnikov istega računa?
 
·      V sistemu eRačun trenutno ni predvidenega posredovanja istega računa več naslovnikom.
 
10.  Koliko eRačunov na mesec je minimalno za vključitev v sistem eRačun (2, 5, 10…) ?
 
·      Za vključitev v sistem izmenjave eRačunov prek medbančne izmenjave ali prek ponudnikov e-poti ni omejitve glede števila eRačunov. Omejeno bo le pošiljanje prek Portala UJP eRačun, in sicer največ 5 eRačunov na mesec.
 
11.  Problematika t.i. »nominiranih« podizvajalcev v skladu z 71. členom ZJN-2: izvajalec gradbenih del v skladu z zakonodajo naročniku priloži potrjene podizvajalske situacije k njegovi izhodni situaciji; v celotnem znesku oblikuje terjatev do proračunskega uporabnika ter knjiži obveznost do podizvajalca. Plačila s strani naročnika (PU) se podizvajalcu vršijo neposredno v skladu s specifikacijo na zadnji strani izhodne situacije. Zanima nas, kako bo navedeno potekalo z uvedbo eRačuna, torej, ko proračunski uporabnik nakaže le del celotne terjatve izvajalcu, ostalo pa direktno podizvajalcem? Kako izvajalec specificira v izhodnem eRačunu več transakcijskih računov? Ali bo imel v tem primeru kakršnekoli obveznosti v zvezi z izdajanjem eRačuna neposredno naročniku? Opozarjamo da se GZS zavzema, da zahtevamo, da se podizvajalcem plačujemo neposredno le, če glavni izvajalec zamuja.
 
·      ZOPSPU ne spreminja načina plačila podizvajalcem. eSlog nima posebej opredeljenih mest za več transakcijskih računov, se pa lahko navedejo kot prosti tekst oziroma v skladu z dogovorom z naročnikom.
 
 
12.  Zanima nas ali je sistem predvidel v strukturi tudi možnost 5 x »payment data«?
 
·      Sistem eRačun dovoli eno ovojnico za en dokument.
 


Nazaj

Seznam obvestil
© 2019 Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Vse pravice pridržane! Politika piškotkov   |   Kolofon   |   Kazalo